NI POMEMBNO, KAKO DOLGO ŽIVITE Ana Cajnko, maj 2017
Pred dnevi sem poslušala govor mlade zdravnice iz ljubljanske urgence, Sanele Banović. Polne energije, pozitivnih mislih, optimizma. Za ta prispevek sem si izposodila nekaj njenih stavkov. Mislim, da bi ga morali slišati vsi mladi in manj mladi.
Življenjska doba raste, tudi po zaslugi medicine. Vendar samo dejstvo, da smo živi in dočakamo toliko in toliko let ni dovolj, če letom ne dodamo življenja. Ljudje z demenco lahko živijo 15, 20 let. Živijo? Doživijo leta, ne pa življenje teh let.
Pozabili smo letom dodati življenje, kvaliteto bivanja. Imamo zdravila, nimamo pa vsebine življenja, tistega, zaradi česar je življenje vredno. Skrb za naše psihološko zdravje je postal luksuz. Ko zbolite, potrošite tisoče evrov za zdravila, ki vas pozdravijo, postavijo na noge, da lahko »dihate, hitite« naprej. Za 40% možganov sploh ne vemo za kaj so – potrebujemo emocionalno revolucijo, pravi ta mlada zdravnica.
Nehali smo se poslušati, sporazumevati, se dotikati. Hitimo, delamo, se izčrpavamo in pozabimo živeti. Zbolimo, ko gremo na počitnice, zbolimo, ko gremo v pokoj. Ne vemo kaj bi počeli s svojim časom, saj ga je naenkrat preveč in ker si nikoli nismo vzeli časa za svoje življenje, se počutimo izgubljeni. Nikoli se nismo utegnili vprašati, kaj bi res radi počeli, kaj bi radi naredil zase, za svoje veselje, kar tako, zato, ker si to pač želimo samo zase, se dobro počutimo, se veselimo.
Če se pokvari avto, vemo, da ne gre več, sebi pa rečemo, to še lahko, čeprav čutimo, da omagujemo, izgorevamo. Namesto, da bi se ustavili, si vzeli čas zase, vlečemo naprej. Ni časa. Vse več je samomorov, potrošnja antidepresivov narašča, vse več je duševnih bolezni.
Pomemben je danes, ta trenutek, zdaj!
Čas je za socialno druženje, klepet s prijatelji, kavico, sprehod kar tako, sprostitev, takšno ali drugačno. Zakaj smo tu, zakaj tekmujemo, zakaj hitimo, zakaj moramo narediti še to in zakaj pozabimo živeti!?
Poslušajte sami sebe, razmišljajte pozitivno, poslušajte ljudi okrog sebe, objemite se, objemite druge, spregovorite s seboj, spregovorite o svojih občutkih in čustvih z drugimi.
NI POMEMBNO, KAKO DOLGO ŽIVITE, POMEMBNO JE, KAKO DOBRO IN POLNO ŽIVITE!