Demenca, moja učiteljica
|
Knjiga »Demenca, moja učiteljica«, avtorice Ane Cajnko, ki je izšla pri založbi Forma7, je eno od prvih knjižnih del pri nas, ki se loteva problematike povezane z demenco z vidika osebne izkušnje in hkrati preraste v splošno dobro in uporabno, v pomoč ljudem z demenco, njihovim svojcem in ljudem dobre volje, ki želijo spremeniti ter izboljšati nezavidljive razmere na tem področju.
Tema knjige je vsekakor aktualna, pretresljive osebne zgodbe, ki so osrednji del knjige, bodo gotovo prispevale k pozitivnim spremembam na področju ravnanja z ljudmi z demenco v naši družbi, kar je tudi namen knjige. Večinski izkupiček od prodaje knjige bo namenjen delovanju programa društva RESje. Za naročila in vse dodatne informacije smo vam na razpolago: na telefonski številki 041 694 360 na e-mail: resje.info@gmail.com |
Predstavitev knjige
|
04.04.2018
ob 16.00 uri DOMŽALE, Knjižnica Domžale (Cesta talcev 4, 1230 Domžale)
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, Knjižnica Domžale in društvo RESje vas vabijo na: PREDAVANJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE DEMENCA, MOJA UČITELJICA Demenca je dejstvo, zato se moramo naučiti živeti z njo, poskrbeti za ljudi, ki jo imajo in za tiste, ki zanje skrbijo. Kaj lahko naredimo za svoje zdravje, za odlaganje časa za nastanek demence? Kaj lahko storimo za boljše življenje in sobivanje z ljudmi z demenco? O tem bo tekel pogovor s prof. Ano Cajnko, avtorico programa in priročnikov RESje ter avtorico knjige Demenca, moja učiteljica. |
|
18.1.2018
ob 17.00 uri MARIBOR Gostilnica Pri Damah (Ljubljanska ulica 4, nasproti UKC Maribor) |
|
|
15.1.2018,
ob 19.00 uri TREBNJE Knjižnica Pavla Golie Trebnje (Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje) |
|
GALERIJA
|
|
22. 12. 2017
ob 11.00 uri PTUJ Prostori dnevnega centra za starejše "ZLATI KOTIČEK" v Supermestu Mercator, Ptuj |
|
GALERIJA
|
|
19. 12. 2017
ob 11.00 uri LJUBLJANA Prostori Mestne zveze upokojencev Ljubljana (Ulica Janeza Pavla II. 4) |
|
GALERIJA
|
O knjigi so napisali:
|
»To je zagotovo ena najboljših knjig o demenci na svetu. Napisana je z znanjem in osebnimi izkušnjami, predvsem pa krvavo iskreno in z velikim srcem. Ana Cajnko je šla kot vedno tudi tokrat do konca. Dalj od drugih.« Desa Muck »Pod svobodnim soncem? Pa kaj še! Dotik sonca je v Sloveniji nadstandard. Za ljudi, ki so celo svoje življenje gradili Slovenijo. Brez babic, dedkov, mater in očetov nas ne bi bilo! Vendar prav oni so s strani naše države obravnavani na kruto kapitalističen način. Koliko minut obravnave, koliko plenic in kakšno juho si zaslužijo? Odnos večine slovenskih ustanov do ljudi z demenco je obupen. Preberite knjigo. Upam, da se vas bo dotaknila na način, da tudi sami ne boste primorani plačevati za to, da sploh še kdaj uzrete sonce. Dnevnik demence razkriva temne sence, v katerih tonejo naši najbližji. Hudo je.« Dr. Katerina Vidner Ferkov »Knjiga se bere kot zdravstveno-socialna kriminalka. Pretresljivi utrinki iz vsakdanjega življenja družine, ki skrbi za osebo z demenco, so velik opomnik vsem slovenskim strokovnjakom, ki delujejo v oskrbi starostnikov in nemočnih ljudi. Kot družba se soočamo z epidemijo demence, na katero nismo niti malo pripravljeni. Strokovna izobraženost kadra, zaposlenega v oskrbi starejših, posebno dementnih oseb, bi morala presegati vrhunsko tehnično usposobljenost strokovnjakov in drugih delavcev v oskrbi starostnikov. Združene moči in prizadevanja strokovnjakov ter celotne družbe se morajo osredotočiti na preusmeritev Dantejevih krogov iz Pekla v kakovostno in človeka vredno življenje. Opisani dogodki in zgodbe starostnikov, ki se pojavljajo v medijih, nas opozarjajo, da smo kot družba padli na preskusu človečnosti. Pri tem pa se zdi, kot da ne zmoremo videti, da se bomo sami znašli v času in prostoru, ko bomo padli v brezno brezimnosti, objektnosti ter postali problem in strošek družine in države.« Mag. Marija Milavec Kapun »Ana! To, kar si napisala v knjigi, je tvoja “predelava negativnih čustev” in ozaveščanje naporne, toda včasih tudi iskrivo hudomušne, skupne poti z mamo, z osebo z demenco. To te je zaznamovalo in zato si tu: z društvom “RESje”. Da bi bile poti oseb z demenco in njihovih bližnjih bolj usklajene in posejane z obojestranskim razumevanjem in sprejemanjem.« Mag. Jože Škrlj »Z demenco je podobno kot z revščino; vsakogar med nami lahko doleti, naj smo še tako prepričani, da smo imuni. Pa še nekaj imajo skupnega tisti z demenco in revni: če se znajdejo v institucionalnem varstvu, se jim življenje lahko kaj hitro spremeni v pekel. Kar nekaj pretresljivih opisov takšnega pekla lahko najdemo v pričujoči knjigi, za katero menim, da bi se moral najti prostor na knjižni polici v vsakem domu.« Tugo Zaletel |
Nekaj vtisov bralcev:
|
***
Knjigo "Demenca moja učiteljica" sem na dušek prebrala. Tvoja izpoved me je spodbudila k globljemu razmišljanju. Res si veliko prestala in če ne bi imela tako močan karakter, bi zdavnaj odnehala. Tvoja mama je imela veliko srečo, ker je imela Tebe. Pokazala si, da si velika borka za človekove pravice in dostojanstvo človeka in Tvoja moč še vedno vpliva na boljše razmere ostarelih ljudi na vseh področjih. Zelo cenim Tvoja prizadevanja in močno upam, da bo Tvoja iskrena izpoved mnoge razgibala v pozitivno razmišljanje o zakonodaji, ki bo na dostojni ravni človeka obravnavala takšnega, kakršen je. Tudi če je dementen, je človek in tako ga je potrebno obravnavati in mu dajati ljubezen dokler je živ. Saj tako ravnamo tudi z živalmi, če ne še boljše! *** Kot poveš v svoji knjigi, nihče ni imun do te bolezni. Družba bo morala več storiti v smislu preventive, predvsem pa za ljudi, ki že trpijo vsak dan. Bodimo sočutni, vzemimo si čas za sočloveka, spoštujmo ga in mu nudimo topel stisk roke in veliko mero spoštovanja. *** Ne vem ali bom te izkušnje, ki si jih opisovala, kdaj v katerikoli obliki doživljala na sebi, vsekakor pa si dosegla, da bom pri spremljanju te bolezni ali pri javni obravnavi bolnikov s to boleznijo, lažje in kvalitetnejše zavzemala določena stališča. *** Hvala za izčrpno, čustveno obravnavo te bolezni in tvojega prispevka v ravnanju z mamo, kjer si pokazala, kako naj se ljudje zavzemamo za svoje najbližje in ljudi, ki sami težko dvignejo glas proti okolju in sistemu, ki jih razčlovečuje. *** Prebrala na dušek, odlično, Ana. Dobro, da imaš zahteven značaj, sicer knjige ne bi napisala. Res jo morajo prebrati vsi: zaposleni v zdravstvu, domovi za starejše, profesorji na fakultetah, prostovoljci, trgovci, bankirji… ljudje, ki se jih loteva demenca in njihovi bližnji. Pa vsi politiki v tej državi! Iskreno čestitam. *** V teh dneh sem v mislih pogosto pri tebi. Prebrala sem tvojo knjigo Demenca, moja učiteljica... S teboj sem jokala... se jezila... držala pesti za vse, ki si prizadevajo, da bi bilo za bolnike z demenco poskrbljeno tako, kot mora biti. Ne morem verjeti, da je tako, kot je... in da je to sploh mogoče... *** Hvala ti za čudovito knjigo in za to, da si svojo izkušnjo zaupala nam bralcem, ki smo demenco poznali do sedaj samo »kot bolezen, ki jo bolniki živijo v svojem svetu, v katerem so srečni«... *** Že berem tvojo knjigo in moram reči, da mi je všeč stil pisanja, neke vrste izkustvena priporočila. Se pa res bere kot grozljivka in sprašujem se, kje so bili tisti, ki bi morali prepoznavati te stiske in ukrepati?! Še eno potrdilo tega, da kot starejši človek postaneš breme in odveč... le kaj se obeta družbi s takšno miselnostjo?! Ne smem niti pomisliti... |
|
tel: 041 694 360
|
april 2018
|
