Ko je imela gospa Frančiška še dobro obdobje, je veselo hodila sprva s palico, nato pa s hojco, sama po avli in parku okrog doma. Takrat še ni bilo varovanega oddelka in se je lahko odpeljala z dvigalom kadarkoli je želela, odšla v avlo doma, kjer je vedno živahno in se vedno kdo najde za klepet. Vsi v domu so jo poznali kot klepetavo, prijazno, humorno in dobro voljno gospo. Vsakogar je ogovorila, z vsakim se je pošalila ali se z njim zapletla v razgovor. Vedno je bila urejena in lepo oblečena. Njena hči je nadomeščala svoje obiske pri njej, z drago in okusno garderobo. Frančiška jo je zelo pogrešala, še bolj pa to, da je nikoli ni imela časa za pogovor, kaj šele za to da jo kakšno nedeljo odpelje domov. Gospa Frančiška je govorila je več tujih jezikov. Najraje francosko. Nihče ji ni mogel uiti, ko je imela svoj dan tujih jezikov. Z vsakim je želela pokramljati v kakšnem tujem jeziku, ki ga je znala. Čeprav smo vsi malo popazili nanjo, ker se nikoli ne ve, kdaj se bo odločila odpraviti kam dlje, se je nekega dne zgodilo, da je pred Dom pripeljal taksi. Nihče ni opazil, da je gospa Frančiška sedla v taksi in se odpeljala. »Kam drugam kot na Brnik!,« je naročila taksistu. V preteklosti je zelo veliko potovala in to ji je še ostalo. Glede na njeno urejenost in vtis, ki ga je znala narediti, taksist ni posumil, da gospa ne ve kaj dela. Na letališču gospa ni hotela izstopiti iz taksija in ne plačati. Taksistu je rekla, da bo že njena hči plačala za vožnjo, saj ima dovolj denarja in vse njeno premoženje. Ni pa znala povedati, kam naj jo odpelje. Seveda so bili v domu presenečeni, ko jih je poklical razjarjeni taksist, ki mu je na koncu vendarle prišlo na misel, da je gospa Frančiška vstopila pred domom starejših. Proti večeru jo je pripeljal nazaj. No, potem so nanjo malo bolj pazili. Čisto malo pa smo privoščili hčeri, da je morala plačati račun za taksi. Ko sem s prostovoljstvom v tem domu prenehala, sem gospo Frančiško ponovno srečala čez kašno leto v zaprtem oddelku doma za ljudi z demenco. Oteklo, zabuhlo, neurejeno, jezno, napadalno. To zgodbo bom povedala drugič, ker ni vesela. AC |
tel: 041 694 360
|
december 2019
|